Bilo je nekoč
Začetki segajo v rosna osemdeseta leta prejšnjega stoletja.
Takrat se je druščini
naših predhodnikov v kateri so bili glavni inciatorji:
brata Šavelj, Nanut in Tratnik porodila ideja o izdelavi pustne krave (škurte)
v približno naravni velikosti. Zakaj ravno krava, nam dandanes ni čisto dobro znano,
zgodovinski spomin namreč ni več najbolj svež, da bi nam povedal,
ali so bile takrat mesnice , pa so si morali v tistih časih izdelat kar svojo govedino.
Krava je bila izdelana iz dveh lesenih drogov, ki sta služila kot opora za rebrasto
konstrukcijo iz betonskega železa in glavo, ki pa je bila izdelana iz lesa in kartonske
embalaže. Drogova sta istočasno služila nosačema za nošenje krave. Drogova sta nosača naslonila
na ramena in z rokami zadrževala celoto, da ni poskakovala in preveč udarjala.
Prednji nosač je upravljal še z leseno ročico za gibanje glave.
Konstrukcija je bila sorazmerno masivna in poskočna krava je zahtevala
od nosačev kar dobro kondicijo, še posebej od prednjega nosača.
Zaradi robustnosti same konstrukcije, pa je imela to dobro lastnost,
da je bila tudi izredno nosilna in se ji včasih dodatna obremenitev,
kot je npr. gajba piva niti ni preveč motila, je pa dodatno
stimulirala nosače za pretočen švic in fajhtne šufece.
Kravo je gnal po mestnih ulicah pastir z leseno palico in
malho za malico. Ker pa dober pastir skrbi, da sem mu
čreda stalno veča, se je tudi pustni kravnevalski čredi
najprej pridružil osel, kot simbol in krivec za vse neumnosti,
ki so se zgodile preteklem letu, v kasnejših letih pa še
rašič, štorklja, gosenica, pikapolonica in orjaški zmaj,
ki je bruhal ogenj in več različnih prevoznih sredstev.
Vse številnejša čreda in spremljava pa se je po končanem
pustnem rajanju naenkrat spremenila v veliko težavo, saj
je zahtevala vedno večjo štalo (beri: prostor) za njihovo
shranjevanje do naslednjega leta. Garaže in podstrešja
Graparjev so sčasoma postale pretesne in premajhne,
prostore v nekdanjem vinotoču Vis, ki so bili dani s
strani Krajevne skupnosti Idrija za začasno delavnico
in skladišče, pa je bilo potrebno izprazniti. Tako je
bil problem skladiščenja opreme vzrok, da je Kravneval
po letu 1985 zamrl, ker se je vse, kar ni šlo na podstrešja
posameznikov, vse ostale rekvizite in maske uničilo.
Ni pa zamrl spomin na pustna dogajanja v preteklih letih,
na vse prijetne ure druženja v času priprav, zbijanja
raznih šal itd. Z vse večjim časovnim odmikom je rasla tudi
nostalgija po nekdanjih časih Prebivalci Idrije so dobro
desetletje zaman čakali na pustni sprevod iz Grape, ki je bil
edini ulični pustni dogodek v mestu. Leta 1997 pa se je pustni
odbor ponovno sestal in obudil svojo dejavnost pod vodstvom
neumornega Mirana Pišlarja - Barakarja. Ustanovljeno
je bilo društvo z imenom Kulturno pustno društvo Grapa.
Tako se je pustna dejavnost na nek način tudi legalizirala,
saj, če se gleda na stvari z današnjega vidika, je bila
pustna dejavnost v osemdesetih letih nekakšno delo na črno, šverc.